KONCEPT FIZIKE
Elektromagnetni valovi lahko delujejo na živo materijo. Govorimo o tkivih in celicah, ki so osnovni gradniki organizmov.
Sinusoidni val: je enostavna in naravna krivulja, katere celota ima pomembno vlogo in z njo lahko obrazložimo veliko fizikalnih pojavov. Iz sinusoidnih valov je zgrajen zvok, svetloba, napetost in oskrba z električnim tokom v naših domovih. Sinusoide so torej kot opeka za gradnjo drugih valov.
Valovna dolžina: je dolžina celotne oscilacije oziroma je dolžina med dvema maksimalnima točkama (začetno in končno) elektromagnetnega vala. Višja ko je frekvenca, krajša je valovna dolžina; nižja ko je frekvenca, daljša je valovna dolžina.
Frekvenca: je število ciklov ali oscilacije valov na sekundo. Merska enota je Hz (hertz). Frekvenca je parameter, ki najbolj vpliva na interakcijo elektromagnetnega polja z biološkim sistemom. Globina penetracije elektromagnetnih valov v tkiva človeškega telesa je obratno sorazmerna frekvenci, kar v praksi pomeni globljo penetracijo nižje frekvence. Frekvence do 30MHz lahko prehajajo skozi vsa telesna tkiva do kosti. Zelo visoke frekvence, ki jih npr. generirajo mobilni telefoni (nekaj GHz) pa imajo moč penetracije od 1-2 cm v globino tkiv.
Harmonika: v fiziki poznamo frekvence, katerih vrednost je celoštevilski večkratnik osnovne frekvence valovanja, subharmonik pa je cel podvečkratnik osnovne frekvence. Namesto tega merila je bolje kot množitelj ali delitelj uporabiti oktavo (kot v glasbi); v tem primeru je vsaka oktava dvakrat večja od prejšnje. S primerjavo množiteljev enostavno ločimo matematično relacijo med harmoniko in oktavo, torej: tretja oktava višje od 1 kHz je 8kHz, kar ustreza 8 harmoniki. Oktave lahko definiramo kot »posebne« harmonike.
Amplituda: je višina vrha ali pol-vala; lahko ustreza napetosti, toku ali drugim električnim ali magnetnim parametrom.
Napetost: je razlika med električnim potencialom dveh točk, kot sta pola baterije (napetost baterije je kontinuirana in doseže konstantno vrednost tekom časa) ali električna izhoda (napetost se izmenjuje, torej se sčasoma spreminja s frekvenco 50/60 Hz, s sinusnim trendom, torej s poloma, ki se obrneta (od pozitivnega do negativnega) 50/60-krat na sekundo).
Tok: gre za premik električnih nabojev – tok elektronov z negativnega na pozitivni pol. Ko elektroni potujejo skozi prevodni material (kot je bakrena žica), si jih lahko predstavljamo kot tok vode, ki teče skozi cev. Tok je lahko neprekinjen ali izmenični.
Intenzivnost: je količina energije, ki teče in je sorazmerna s kvadratom amplitude. Vsak elektromagnetni val je določen po moči in prenosu energije, ki je sorazmeren s produktom intenzivnosti električnega in magnetnega polja.
Resonanca: pojav, ki nastane, ko je nihajoči sistem izpostavljen periodični sili s frekvenco, ki je enaka lastni frekvenci sistema. Običajno povzroči znatno povečanje amplitude nihanj in s tem znatno kopičenje energije znotraj obremenjenega sistema, kar lahko sčasoma uniči sistem.
Prevodnost: je sposobnost materiala, da prevaja električni tok (je obratna vrednost upornosti). V organskih tkivih nanjo vplivajo: temperaturne spremembe, raven kisika, koncentracije znotrajceličnih mineralov in zunajceličnih tekočin, vrste prisotnih znotrajceličnih mineralov in zunajceličnih tekočin, pH, stopnja hidracije (zunaj in znotraj celic), razmerje med strukturirano/nestrukturirano vodo znotraj celic, celična membrana, aktivnost prostih radikalov, količina negativnih nabojev na površini celičnih membran, količina in struktura hialuronske kisline v zunajceličnem matriksu, endogena električna polja, zunanja uporaba elektromagnetnih polj, prisotnost elektrofilnih kemičnih toksinov in težkih kovin tako znotraj celice kot v zunajceličnem matriksu.
Vir: M. Allegretti (2018): The Therapeutic Properties of Electromagnetic Waves